Za uvod v opis te bele sorte vina lahko rečemo, da rebula zadnja leta na Vipavskem in še posebej v Brdih doživlja izredno podporo vseh, ki sodelujejo pri pridelavi in promociji vin. V Brdih je rebula celo najbolj razširjena sorta, saj imajo z njo zasajenih celo četrtino vseh vinogradov.

Z rebulo včasih vinarji niso delali ravno pozorno in so bila vina iz nje precej slabe kvalitete. Ta sloves vinarji zdaj popravljajo in je nekaj briških rebul zadnja leta dosegla izredno visoke ocene, celo v svetovnem merilu. Poglejte na primer Simčičevo Rebulo Opoka.

Rebula in češnje so danes sinonim za Brda.

Vina iz grozdja rebule so sveža, harmonična, elegantna in prečiščena. Vendar rebula v nobeni lastnosti ne izstopa, ni ostra kot Sauvignon, ni mehka kot Chardonnay, ni aromatična kot Rizling. Na pogled je rebula zlato rumena, zelenih odtenov nima nikoli. Pogosto nas na okusu in vonju spomni na citruse, bolj dodelane izvedbe tudi na cedrovino. Navadno ima rebula srednje telo in več kislin. Svežino ohrani tudi še po več letih in se dobro stara. Iz rebule pridelujejo tudi velika vina, starana v lesenih sodih.

Nekateri vinarji dajo na nalepko sicer ime “rumena rebula”, vendar gre za klasično grozdje rebule in sorta rumena rebula ne obstaja. Verjetno to poimenovanje pride iz italijanskega imena “ribolla gialla”.

Iz rebule delajo tudi peneča vina, tudi Sirkova Bjana Brut ima v sebi precej rebule. Primerna je tudi za pridelavo oranžnih vin.

Vipavska rebula

Ko so Vipavci videli, kako Brici povzdigujejo rebulo, so je je lotili še sami in gredo po briški poti. Mislim sicer, da med Brdi in Vipavo v vinih ni prav velike razlike, sploh če pogledamo malo bolj od daleč. Škoda, da tekmujejo med sabo, ko bi lahko res dobro sodelovali.