Po celem svetu popularno belo vino, ki se zelo dobro odziva na kletarjenje in so si posamezna vina med sabo lahko zelo različna.

Chardonnay je zelo pomembno belo vino za celo svet, še posebej pa za Burgundijo, kjer z Modrim pinotom tvori osnovo njihovih vinogradov. Vedno pa je to polno vino s težjo kremasto strukturo. Dobri Chardonnayi se tudi dobro starajo. Chardonnay je tudi dobra osnova za masovna in cenejša vina, saj letine niso zelo občutljive na vreme, hkrati pa vino ohrani glavne lastnosti Chardonnaya (mehka tekstura, polnost, tropski sadeži).

Barva Chardonnaya niha vse od blede limonaste do srednje intenzivne kremaste barve. Odvisno od zrelosti grozdja.

Chardonnay v različnih klimatskih pogojih ustvari zelo različna vina. Hladni Chardonnay iz hladne burgundske regije Chablis je tako zelo drugačen od Chardonnaya iz tople Kalifornije. Hladna klima mu da okuse po jabolkih, citrusih in hruškah in včasih celo po kumarah, topla pa po tropskih sadežih, kot so breskev, banana, ananas in mango. Sekundarni okusi v Chardonnayu, ki nastanejo v kleti (malolaktična fermentacija), so maslo in smetana, pri staranju v hrastovih sodih pa dobimo še terciarne okuse, kot so toast, kruh, vanilija in kokos. Chardonnay je tako očitno zelo kompleksno vino, vse pa je odvisno od podnebja in od vinarja.

Zanimivo je, da na burgundskih vinih skoraj nikoli ne piše, iz katerega grozdja so narejeni. Chablis in drugi beli burgundci pa so vedno iz Chardonnaya. Tudi Kalifornija, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Amerika in Južna Afrika delajo dobre Chardonnaye. Primerjajte jih med sabo in videli boste, česa vsega je sposoben narediti vinar iz Chardonnaya!

Katera hrana gre k Chardonnayu? Brez težav ga pijemo samega, dober je s siri in ribami če je polnejši iz toplih krajev lahko lepo dopoli tudi močnejšo hrano (meso, omake).

Chardonnay lahko nastopa tudi v zvrsteh, iz njega delajo peneča vina in jih starajo v sodih (barrique).