Zadnjih nekaj let se na steklenicah vina po celi Evropi pojavlja napis “Vsebuje sulfite“. Kaj to pomeni in kaj sploh so sulfiti?

Gotovo ste se vi ali pa kdo v vaši družbi vprašal nekaj takega:

1. Kaj so to sulfiti? Ali je to žveplo oz. žveplano vino?
2. Ali so sulfiti škodljivi?
3. Pa zakaj sploh dodajajo te sulfite v vino?
4. Ali včasih ni bilo sulfitov v vinu?
5. Mene po žveplanem vinu boli glava!

Pa dajmo po vrsti odgovoriti na ta vprašanja. Vinski blefsikon…

Kaj so to sulfiti?

Sulfiti je skupno ime za tiste spojine, ki vsebujejo žveplo. V vinarstvu je najbolj pogost sulfit žveplov dioksid oz. SO2. Dodajanju sulfitov v vino se po domače reče tudi “žvepljanje vina”, kar vinarji delajo že zelo dolgo in gre za nujen postopek, ki preprečuje, da bi se vino pokvarilo.

Ali so sulfiti škodljivi?

Kot mnogo drugih stvari so tudi sulfiti škodljivi. Vendar samo v prevelikih količinah! Enako kot alkohol. V Sloveniji in v EU je točno določeno, koliko sulfitov (SO2) je lahko prisotnih v vinu, podobna pravila veljajo tudi drugje po svetu. Sama prisotnost sulfitov NI ŠKODLJIVA, škoda lahko nastopi, če bomo popili preveč vina, vendar vam zagotavljam, da bo veliko več škode zaradi preveč alkohola, kot pa zaradi preveč sulfitov.

Sulfiti so tudi alergen. Nekateri ljudje so na njih alergični in se lahko pri njih pojavi alergična reakcija in sicer astmatičnega tipa (bolezen ima ime sulfituria). In to je glavni razlog, zakaj mora na steklenici pisati, da vino vsebuje sulfite. Če smo zelo natančni je glavni razlog Evropska uredba 1169/2011. Enako kot mora na paketu arašidov pisati, da vsebujejo arašide.

Nekateri ljudje imajo probleme, če pijejo vino, ki nima dodanih sulfitov. Razna eko ali bio vina. Taki problemi nastanejo, ker so v vinu ostali mikroorganizmi in plesni, ki bi jih sicer sulfiti uničili. 

Pa zakaj sploh dodajajo te sulfite v vino?

Sulfiti v vinu nastanejo že v naravnem postopku nastanka vina in sicer sulfite tvorijo kvasovke tekom vretja grozdnega soka. Vinarji pa sulfite še dodajajo v različnih fazah vinifikacije. Zakaj? Sulfiti zavirajo razvoj mikroorganizmov, kot so kvasovke in bakterije. Sulfiti preprečijo nastanek motnosti v vinu, nezaželeno vretje, rast kvasovk in drugih bakterij. Sulfiti se dodajajo, da preprečijo kvarjenje in kisanje vina. Sulfiti so namreč konzervansi. Žveplov dioksid SO2 deluje tudi kot odličen antioksidant in s tem prepreči oksidacijo vina, ki bi pripeljala do spreminjanja barve in okusa vina. Tega pa ne želimo, ne?

Bodimo pošteni in povejmo še tole: Žveplov dioksid lahko v vinu povzroči tudi nezaželene negativne senzorične lastnosti in nevtralizira aromo. Preveč sulfitov povzroči neprijeten okus in aromo, vino pa lahko postane motno. Žveplanje grozdja ima velik vpliv na barvo rosé vin, žveplanje pa tudi izboljša okus vina, še posebej v primeru gnilega grozdja.

Zaradi vsega tega je predpisano, koliko največ sulfitov sme biti v vinih, da ne bi vinarji s pomočjo sulfitov zakrivali napak v procesu nastanka vina.

Preberite tudi o taninih: Kaj so to tanini v vinu?

Ali včasih ni bilo sulfitov v vinu?

Seveda so bili ! Sulfiti so v vinih že zelo dolgo. Začetek uporabe sulfitov je povezan s tem, da je vino lahko potovalo tudi na daljše razdalje in da ni bilo potrebno vsega spiti že kmalu po trgatvi. Vendar včasih ni bilo predpisov, vinarji so pogosto delali po občutku in je bilo žveplanja kar precej. Lažje je sode žveplati, kot pa jih temeljito očistiti. Sploh to velja pri manjših domačih vinarjih, ki imajo na voljo samo lesene sode. Večina sodobnega vina se zdaj tako ali tako dela v inox posodah, ki jih je lažje čistiti in ne potrebujejo toliko žveplanja.

Preberite tudi o izbiranju vina za darilo: Katero vino naj kupim za darilo? – 6 nasvetov

Mene po žveplanem vinu boli glava!

Če vas po žveplanem vinu boli glava, ste ga verjetno preveč popili, glavobol pa je nastal zaradi alkohola in ne zaradi sulfitov. Ali pa ste pili vino, ki je bilo nečisto in je bilo morda v vinu premalo sulfitov, ki bi vino zaščitili pred kvarjenjem 🙂 Ali pa ste dehidirani, ker ste pili premalo vode. Alkohol namreč pospešuje dehidracijo telesa. Držite se pravila, da morate spiti enako količino vode, kot ste spili vina. Pa to ne pomeni, da morate ob štirih zjutraj spiti 3 litre vode! Če pa imate alergijo na sulfite (glej zgoraj), bi imeli astmatične probleme in ne glavobola.

Preberite tudi o hranjenju vina: Kako dolgo naj hranim vino?

Kje dobim več informacij o sulfitih?

Ne berite mnenj nepoučenih ljudi na raznih forumih za nosečnice in mlade mamice. Raje preberite kaj strokovnega ali znanstvenega. Za začetek boste v temle diplomskem delu našli veliko zanesljivih informacij: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/zivilstvo/du2_znidarsic_urska.pdf

Največje dovoljene količine sulfitov

Z evropskimi predpisi veljajo omejitve količine sulfitov v vinih, ki pa imajo še ogromno izjem:

Vsebnost skupnega žveplovega dioksida v vinih, razen penečih in likerskih vinih, ob sprostitvi na trg za neposredno prehrano ljudi ne sme presegati:

• 150 miligramov na liter pri rdečih ter
• 200 miligramov na liter pri belih in rosé vinih.

Izjeme se večinoma nanašajo na sladka vina in vina iz poznih trgatev, kjer se dovoljene višje vsebnosti sulfitov.