Z veliko gotovostjo lahko rečemo, da je Cabernet Sauvignon najbolj znana vrsta grozdja in vina na svetu.

Raste skoraj povsod po svetu, podobno kot njegov beli sorodnik chardonnay, le v hladnih področjih Evrope ga ne najdemo. Zaradi odpornosti na vreme daje zanesljiv donos in je pogosto temelj ekonomije vinarja.

Cabernet sauvignon je ob merlotu najbolj pomembna sorta v Bordeauxu, pomemben je tudi v Kaliforniji, Čilu, Avstraliji in tudi pri nas v Brdih. Zelo pogosto ga mešajo z drugimi sortami, najpogosteje z merlotom in shirazom. Cabernet pa ima visoke kisline in veliko taninov, za razliko od merlota pa ima cabernet manj alkohola. V zvrsti bo cabernet dal svoje močno telo in tanine, merlot pa bo vino umiril in mu dodal alkohol.

Grozdi imajo debelo kožico in male jagode, zato je v vinu več taninov. Zaradi svoje robustnosti in večje vsebnosti taninov je primeren za staranje in se zelo dobro odziva na hrastove sode, ko vanilin iz hrasta omehča cabernetove kisline. V naših Brdih niso vse letine najbolj primerne za cabernet, ki potrebuje več časa za dozorevanje od drugih sort. V hladnih letih ne bo dozorel in bo imelo vino priokus po zelenjavi, manjkalo mu bo globine. Ker pa se podnebje segreva, je v Brdih hladnih let vedno manj in torej tudi vedno manj zelenega nedozorelega caberneta.

Barva caberneta bo precej temna, skoraj kot shyraz.

Vino pridelano v toplejših krajih bo imelo okus po črnem ribezu, višnjah, zrelih slivah, včasih tudi po meti in evkaliptusu, če posebej v Avstraliji in Čilu.

Hladna podnebja mu dodajo grenkobo in okus po zeleni papriki ter imajo precej več neprijetne kisline.

Staranje v hrastu mu doda vonj po škatli za cigare :), cedri in po šiljenju svinčnika.

V nekaj letih staranja dobi divjačinske dodatke, usnju, slivah, črni čokoladi.

Katera hrana se ujema s cabernet sauvignonom? Krepko rdeče meso ali burger se bosta lepo povezala z njegovo močjo. Dober tek!