Tanini so tisti element v vinu, ki vino naredi “suho”. Tanini nastajajo naravno in v vino pridejo iz dveh virov. Prvi vir taninov v vinu so kožice grozdne jagode, peške in ostanki pecljev. Da bi ta vrsta taninov prišla v vino, mora grozdni sok po stiskanju nekaj časa ležati v stiku z grozdnimi jagodami, čemur rečemo maceracija. Ker belih vin navadno ne pustimo v stiku z jagodami, v belih vinih skoraj ni taninov, v rdečih pa tanini seveda so. Tem taninom rečemo “grozdni tanini”.

Ali veste, da so tanini tudi v oranžnih vinih? Preberite več: Oranžna vina

Drug vir taninov v vinu so leseni sodi, odkoder tanini pridejo v vino tekom staranja vina. Hrastovi sodi vsebujejo precej taninov, ki se počasi raztapljajo v vino. Tem taninom rečemo “lesni tanini”. Vinarji v sode k vinu pogosto dodajajo še hrastove ostružke ali kose lesa in tako v krajšem času dosežejo več okusa po hrastu in tudi več taninov.

Vsi tanini v vinu povzročajo trpek okus in grenkobo, podobno kot če ugriznemo v peške grozdne jagode. Veliko taninov je tudi v črnih čajih. Tanini imajo v rastlinah vlogo zaščite pred okužbami in poškodbami. To nalogo opravljajo tudi v vinu in ga ščitijo pred okvarami pri staranju ter delujejo kot antioksidanti.

Za pravi okus taninov poskusite dolgo namočen črni čaj brez sladkorja ali ugriznite v koščico grozdja. Grenko, ali ne?

Kako v ustih zaznavamo tanine

Tanine v ustih zaznavamo kot suhost na straneh in v zadnjem delu jezika. Zaznavamo tudi suhost jezika, kar pogosto opišemo kot trpkost. Kljub temu, da ti opisi delujejo negativno, pa tanini vinu dajo strukturo, kompleksnost in uravnoteženost. Tanini so hkrati ena od zdravih sestavin vina in na naš organizem delujejo pozitivno.

Tanine vinarji lahko tudi dodajajo v vino. Kupijo jih v prahu in jih v vino dodajajo v različnih fazah, navadno pa že kmalu po stiskanju oz. v fazi maceracije. Tega jim na steklenicah ni potrebno posebej označiti.

Vina z visoko vsebnostjo taninov so bolj primerna za staranje, saj jih tanini ščitijo pred okvarami.

Tanini se tekom staranja vina spreminjajo. V mladih vinih so tanini lahko moteči in ostri, vendar se sčasoma spremenijo oziroma omehčajo. Slišite lahko izraz “okrogli tanini”, kar naj bi pomenilo, da so tanini postali nemoteči in ne povzročajo več trpkosti.

Vinske sorte, ki imajo več taninov:

• Cabernet Sauvignon
• Nebiolo
• Tannat

Sorte z manj tanini:

• Merlot
• Pinot Noir
• Barbera