Ali so stara vina res boljša?

Ali so starana res vina boljša od mladih? Žal je odgovor večinoma NE, saj je samo majhen delež vin primeren za staranje.

Velika večina vin, ki s popije po svetu, so sveža vina s starostjo le nekaj let.

Zakaj so stara vina tako cenjena?

Najprej razčistimo: izredno majhen delež svetovnih vin je primernih za staranje. Vendar ta vina s staranjem pridobijo lastnosti, ki jih mlada vina nikoli nimajo. Mlada vina so sveža in poskočna, pogosto z veliko kisline in z ostrimi tanini, ki nam lepijo usta. Stara vina so elegantna in kompleksna, z mehkimi okusi.

Starana bela vina

Pri staranih belih vinih z leti na plan pridejo arome in okusi, ki jih v svežih belih vinih ne občutimo in se razvijejo v steklenici šele tekom več let staranja. Močneje se občutijo se mineralnost, maslenost, začimbe in koščičasto ter suho sadje. In kar je najpomembnejše – vsi ti elementi so harmonično povezani, kar je cilj vsakega vinarja in želja vsakega pravega pivca vin. Od belih sort se stara predvsem Chardonnay. Sicer pa bela vina težje zdržijo dalj časa, saj za razliko od rdečih vin v sebi nimajo taninov in antioksidantov, ki bi jih ščitila pred kvarjenjem.

Starana rdeča vina

Pri rdečih vinih se po dolgih letih pravilnega staranja prikažejo novi okusi in arome. Sveže rdeče sadje in marmelada iz svežih rdečih vin navadno dobita dodatke kakava, čokolade, usnja in gozdnega vlažnega mahu. Agresivni tanini iz mladega rdečega vina se umirijo – včasih rečejo, da se iz ostrih taninov spremenijo v okrogle tanine. In če alkoholna stopnja ni previsoka, kislina vino drži pri življenju in ga dela prijetnega. Rdeča vina z več kislininami in več tanini se navadno bolje starajo oziroma so čez več let celo bolj prijetna od mladega vina. Pomislimo na svež mlad cabernet sauvignon, ki ima lahko tako močne kisline in tanine, da ga je kar težko piti. Tako vino bo čez 5 let lahko precej boljše.

Kako dolgo pa lahko staramo dobra vina:

Kako skrbimo za vino med staranjem?

Ker je vino občutljiva stvar, ga je treba zaščititi, da ne oksidira. Glavni sovražnik vina je kisik, ki pospešuje spremembe. Vinarji kot konzervans že nekaj stoletij uporabljajo žveplo, ki pa ga ne sme biti preveč. Z zakonom je natančno predpisano, koliko največ se sme v vino dodajati sulfitov. Več na to temo preberite v posebnem članku Sulfiti v vinu – ali so škodljivi ali ne?

Na stekleninico moramo med staranjem paziti tudi tako, da jo držimo na temnem in relativno hladnem. Več na to temu v posebnem članku Kako dolgo naj hranim vino?

Preberite tudi:

 

2 komentarja Dodaj komentar

  1. Tanja Habjan pravi:

    Imam obsežno zbirko vin iz 80. let pa tudi žganih pijač..zaradi selitve je nastal problem…mi lahko načrtujete na kogà naj se obrnem, koga bi to zanimalo?
    Za vsak nasvet se zahvaljujem
    Lep pozdrav
    Tanja

    Všeč mi je

    1. Ne morem vam bistveno pomagati. Sicer je navadno v takih zbirkah samo nekaj steklenic, ki so še dobra. Večina jih je navadno slabše kvalitete. Katera regija pa prevladuje v vaši zbirki? Ali je kaj tujih vin?

      Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s