Bordeaux

Noben kraj na svetu ni bolj povezan z vini, kot je to Bordeaux. Vendar niso vsa Bordeaux vina draga, kot tudi niso vsa Bordeaux vina dobra. 

Bordojec

Vinu iz okolice francoskega mesta Bordeaux, ki leži skoraj na obali Atlantika, po slovensko rečemo bordojec. Ker so njihova najbolj znana vina rdeča, se bomo tukaj ukvarjali samo z rdečimi bordojci.

Klima

Mesto Bordeaux ima zmerno morsko klimo, saj leži zelo blizu obale Atlantskega ocena, tik ob širokem lijakastem izlive reke Garone. Poletja so topla vendar ne vroča, zime so hladne, vendar ne sibirsko mrzle. Sicer pogosto dežuje, vendar obmorski gozd zaustavi veliko dežja.

GeografijaBordeaux zemljevid

Vsak ljubitelj vin mora vedeti, da sta v Bordeauxu dve pomembni geografski področji, ki ima vsaka svoje lastnosti in značilna vina. Levi breg in desni breg reke Garone. Vsako od teh dveh področjih ima svoje klimatske značilnosti in malo drugačna tla. Na levem bregu so tla prodnata, na desnem glineno apnenčasta, obe podlagi pa sta revni in se mora trta precej mučiti, da pride do primerne vode. Pravi ljubitelj bordojcev ima ponavadi tudi svojega favorita, bodisi so mu všeč vina z desnega, bodisi z levega brega.

Trte

Za pridelavo rdečih bordojcev se uporablja štiri vrste grozdja, v različnih razmerjih, ki niso natančno predpisana:

  1. Cabernet Sauvignon (ribez, črno sadje, tanini) – prevladuje na levem bregu
  2. Merlot (črno sadje, sliva, blagi tanini, žamet) – prevladuje na desnem bregu
  3. Cabernet Franc (sadnost)
  4. Petit Verdot (začimbe, tanini)

Levi ali desni breg

V osnovi je vina z enega od bregov reke Garone dokaj enostavno ločiti. Levi breg (zahod) ima večino Cabernet Sauvignona in zato temnejšo barvo in več taninov. Desni breg (vzhod) pa več Merlota z mehkejšimi tanini in bolj žametnim občutkov v ustih. Če imate raje močnejša vina, se boste odločili za levi breg, če pa uživate v mehkejših slivastih občutkih, boste izbrali desni breg.

Kako bordojca prepoznati z nalepke

Na vinskih nalepkah skoraj nikoli ne piše, ali je vino z levega ali desnega brega, temveč so na nalepkah napisana imena vasi. Torej moramo za dobro izbiro levo-desno vedeti, katera vas je na katerem bregu. Takole gre:

  • Levi breg: Medoc, Margaux, Paulliac, Graves, Saint-Estephe
  • Desni breg: Saint-Emillion, Pomerol

Obstaja pa tudi velika ponudba bordojcev, ki ne spadajo ne na levi in ne na desni breg, temveč jih pridelujejo bolj na jugu. Ta vina navadno na etiketi nimajo navedene vasi, temveč piše samo Bordeaux ali Bordeaux Superiore. Ta drugi naziv “Superiore” pa ne pomeni, da je to vino kaj superiorno, temveč to pomeni “zgornji” oz. je to delo Bordeaux področja, ki je pač višje od reki Garoni.

Izlet v Bordeaux

Pred nekaj leti sem obiskal mesto Bordeaux in njegovo vinsko okolico.

Mesto Bordeaux, prvi polni Bordojec in en povprečen

Za dobrodošlico v hotelu v centru mesta nam je hotelski sommelier postregel rdeče vino in nam dal nalogo, naj ugotovimo njegov izvor in grozdja v njemu. Že vonj je izdal polnokrvnega bordojca, vonj po gozdnih sadežih in slivah, hrast v okusu, doooolg pookus. Mislim na Cabernet Sauvignon, Merlot in Cabernet Franc, v tem vrstnem redu. Sommelier je potrdil naša ugibanja in še dodal, da je vino z desnega brega. To je bil zelo primeren začetek neposrednega spoznavanju regije in njenih vin (moja Vivino ocena). Zame je to vino kasneje predstavljalo izhodiščno točko, s katero sem primerjal vsa kasnejša vina.
Za večerjo je bilo v mestu težko najti prosto mizo, pa vendar nam je uspelo pri “Chez Jean” na enem od trgov v mestu. Burger ala Itallienne je bil odličen, ravno tako raca in solate. Ob hrani bolj povprečen bordojec (moja Vivino ocena). Ob takih vinih človek vidi, da ni vse v regiji in da so razlike velike tudi znotraj Bordeauxa. Ni zastonj Bordeaux regija razdeljena na več (vinskih) delov. Danes v Medocu računam na kaj boljšega.

Médoc

Naslednji dan smo se zapeljali v Médoc (levi breg) in v živo videli, kakšna je pokrajina, vinogradi, ljudje, vinarne, gradovi, restavracije. Očitno je, da vsi živijo samo za vino in nekateri veliko investirajo v graščine, vinograde, kleti in svoje vinske blagovne znamke. Kupe malih vasic znanih imen (Margaux, Pauillac,…), med vinogradi se vidijo stolpiči in strehe posestev, nekatera so odprta za obiskovalce, druga ne, veliko pa jih je resnično paša za oči. Vsaka vas ima tudi nekaj vinskih trgovcev.
Château d'Agassac, Médoc
Château d’Agassac, Médoc
Margaux, vinogradi
Margaux, vinogradi
Chateaux Margaux, vinska klet, čista kot laboratorij
Chateaux Margaux, vinska klet, čista kot laboratorij
Na posestvu Château d’Agassac stoji krasen grad (slika zgoraj), zraven imajo vinsko klet in zelo strokovno vodenje po posestvu in kleti. Mladi vodič nam je predstavi posebnosti Médoca, tal in trt, ki jih uporabljajo. Prav ta klet ima še eno posebnost: vsako sorto iz vsake lege tretirajo posebej in jih v končni izdelek zmešajo šele čisto na koncu tik pred flaširanjem. Delajo 6 različnih vin, poskusili smo posebneža L’agassant, ki ne želi biti tako mot ostala Médoc vina in ni zelo barikiran (Vivino ocena). o Drugo je bilo njihovo vodilno vino Château d’Agassac, ki je bilo občutno bolj dodelano in bolj kompleksno (Vivino ocena). Ogled tega posestva je bila resnično dobra izkušnja, še posebej, ko smo tam naslednji dan še večerjali in ob hrani poskusili 6 različnih vin in to ne samo iz Bordeauxa (Vermentino Toscana, Saint Josephene Burgundija, Sauternes…).

St. Emillon in Pomerol

Dan kasneje smo obdelali St. Emillon in Pomerol na desnem bregu, kjer so tla malo drugačna in so vina zato osnovana precej bolj na Merlotu. Za razliko od Médoca na levem bregu, kjer je večina Cabernet Sauvignona. Desni breg ima malo bolj lahka vina, malo več začimb in manj barikiranja. Obiskali smo posestvo Chateau De Sales, kjer nam je vodička Marjorie res prijetno in strokovno popeljala od zgodovine posestva, skozi kleti do končne pokušine. Mimogrede smo izvedeli še zgodbo o tem, kako so nastali tipični bordojski kolački Caneles.

Imeli smo veliko srečo, da smo spoznali celo eno od 4 solastnikov posestva, ki je prišla na posestvo na obisk svojih vnukov.

Chateau De Sales, Pomerol
Chateau De Sales, Pomerol
Klet v Chateau De Sales
Klet v Chateau De Sales

Nujen je tudi obisk vasice St. Emillion, kjer je sicer malo več turistov, je pa hkrati bolj živahno in se da tudi kaj pojesti (in popiti).

Pogled čez obzidje vasice St. Emillion
Pogled čez obzidje vasice St. Emillion

Zaključek

Vsak pravi ljubitelj vin mora obiskati Bordeaux regijo, nujno pa se je na izlet pripraviti, pogledati zgodovino regije in vin, pokusiti različne bordojce in si vzeti dovolj časa za obisk. Poskusiti je potrebno čim več različnih vin, saj šele tako človek spozna razlike med njimi in če bolje spozna vse podrobnosti, ki se skrivajo v vinih.

Če vas zanimajo še kakšne podrobnosti ali želite nasvete za obisk, se mi javite. Z veseljem vam pomagam.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s